Polhov Gradec

Polhov Gradec je naselje 18 km zahodno od Ljubljane, ki spada pod občino Dobrova-Polhov Gradec. Leži na nadmorski višini 397 metrov in ima 613 prebivalcev. Je središče Polhograjskega hribovja in zgornje Gradaške doline ter eden najlepših in najzanimivejših krajev v srcu slovenskega ozemlja. Odlikuje se po bogati kulturni dediščini. Tu zasledimo več umetnostnih zvrsti: srednjeveške freske, poznogotsko kiparstvo, baročno slikarstvo in rezbarstvo, cerkveno in grajsko arhitekturo ter številne zanimive »črne portale« pri kmečkih hišah.
 

 
Kraj z okolico je bil zgodaj poseljen. Rimsko naselje ali postojanko AD NONUM, ali podeželsko vilo rimskega bogataša, ali zakopan zaklad potrjujejo izkopanine, ki so shranjene v Narodnem muzeju v Ljubljani in v krajevni muzejski zbirki v Polhovem Gradcu. Najlepša predmeta sta keltska FIBULA iz 4. do 3. stol pr. Kr. in bronast vrč ASKOS iz 1.stol. po Kr.

Polhograjsko hribovje je del Alpskega predgorja med Žirmi in Ljubljano, Škofjo Loko in Vrhniko. Razgibanemu svetu slikovitega Polhograjskega hribovja dajejo poseben pečat njegovi vrhovi: mogočna Polhograjska gora ali Gora sv. Lovrenca (824m), košati Tošc (1021m) in rogljata Grmada (898m). Najvišje pa se dviga plečata Pasja ravan (1029m ), ki jo je Valvasor imenoval Pesjanski vrh. Oko se rado vzre na te vrhove. Vabijo pa tudi mične cerkvice, številni zaselki s samotnimi kmetijami, lep razgled in prijazni ljudje.

Pokrajino poraščajo pretežno mešani in bukovi gozdovi, sem pa tja tudi borovi. Vabljivo je tudi rastlinje. Kranjski petoprstnik, dišeči volčin, blagajev volčin, kranjska lilija, clusijev svišč so najbolj dragocene cvetlice s tega področja. Svet je ponekod kraški, kar dokazujejo tudi kraške jame in brezna; nenazadnje ime hriba Vetrnik nad Babno Goro izvira prav iz prepišnih jam, od koder naj bi pihal topel veter.